V upanju, da je nad oblačnim pokrovom jasno, vztrajam proti Ljubelju, in res nad srednjo postajo – Vrtačo, pridem iz megle in do snega. Na vstopu smo trije, nadaljujem sam. Čez strme skoke popikam v idealnih razmerah, ostalo pa nezahtevno gazim. Z višino je tega gaženja vse več in na grebenu se pridruži še veter, vendar uživam v krasnem zimskem ambientu. Na vrhu me pričaka sonce jaz pa zavijem v Z grapo in v dolino. Dobr je blo.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.