Begunjščica

V sredo sva se s Klemenom spravila nad grape v Begunjšci. Sva pa mela zraven še kolega iz AO Rašica, ki sta zarinla v Lenuhovo grapo, midva pa sva si privoščila malenkost daljši dostop pa sva šla v Zeleniško grapo. Kakor je bilo za pričakovat razmere niso bile ravno idealne, ampak fletn je blo pa vseglih. Večino časa sva tako “pršičarla”, nekej malga škripala po skalah, ene dvakrat je pa blo tud mal škripovca. Sestopila sva po taširoki grapi na desni in prou kmal sva bla spet pod steno. Ker je bla pa ura še zgodnja, od Lublančanov pa še nč slišat, sva pa zarinla še v eno ozko grapco, ki se izteče tam nekje kjer se Centralna počas začne ožat. Sneg v celi grapi je biu suh, prjel ni čist nič, tko da je šlo tm čez samo na trmo pa “spodbudne” besede. No Klemena je pa mal zazebl umest pa je hotu še zakurt, pa je s cepinam v skalo prbil da so kr iskrce letele. Fletn je bo.