V petek sva imela z Maticem v planu Sobotno smer in smer Humar-Škarja, vendar je bila na vstopu taka megla, da sva soglasno odkorakala nazaj proti dolini. Med sestopom se je megla počasi dvigala in odpre se nama pogled na južno steno Planjave. ‘Zgleda dobr, a greva pogledat?’ in že sva bila pod steno. S sabo sva imela nek starejši vodniček. Bl sva ga gledala, mn nama je blo jasn. Tako da sva si smer izbrala bolj na pogled in iskala logične prehode. Pol sva ugotovila, da sva plezala Klubsko smer. Spodnji del smeri je res dobro opremljen, skala je dobra(razen 3 metrov), odvečen je edino izstopni del po ruševju. Stena se mi je dopadla oz.mi ni dala miru, zato sva se v nedeljo s Klemenom zopet odpravila tja. Tokrat sva plezala Sešetro. Smer ima nekaj lepih prehodov, pa tudi nekaj položno-rušnatih odsekov. Klinov je v smeri manj, a ravno prav za orientacijo. Ko sva prišla na vrh, se je megla ravno toliko razkadila, da sva, nekoliko desno, opazila še del stene (10 minut stran) z res dobro plato. In ko prideva pod steno zagledava še svedrovce. Pejva probat, mogoče pa ni tko težko…doma sva odkrila, da sva plezala Zlatolasko. Še je nekej smeri v tej steni….
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.