Ko ne dobiš soplezalca, si pač izbereš malo lažjo smer. V petek sem tako plezala JV Raz Kukove Špice. V soboto sem imela malo več sreče z iskanjem soplezalca. Z Lauro Dovč sva splezali Aschenbrennerjevo smer v Travniku. Dostopile sva iz Vršiča. Smer je res lepa, pa tud kr težka, se kr pleza. Najtežje so se nama zdele vilice. V torek spet raziskovanje sten nad dolino Vrat oz.bolj kondicijska tura. Plezala sem J greben Škrlatice in kot piše Mihelič, ena najlepših trojk v naših stenah. Danes pa sva bili z Nastjo Davidovo v Ojstrici. Plezali sva kombinacijo smeri Sanje delfina, v zgornjem delu pa Zmaja. Smer postreže z lepim plezanjem v dobri skali. Spodnji raztežaji so malo manj opremljeni, med tem ko ti v “ta težkem” raztežaju Zmaja zmanjka opreme.
Bravo Tjaša!
Vau, soLerka, še malo pa boš morala blog odpret, kot ga ima Lavrič, ki vestno beleži svoje podvige z veliko “povednimi”- so not fotkami, heh. Še dobro, da samo opise bereš od Miheliča in ne skice za to smer…samaaa si jo našla (midva sva bila dva pa nisva eek). Čisto sem impresionirana!