Pa sem jo dočakal! Steno namreč! Tja sem se odpravil kot se spodobi; ob štirih zjutraj iz Ljubljane, v navezi z prjatlom, s katerim skupaj naštejeva 111 let!
Skoraj poletela sva v smer, presolirala prve raztežaje, plezala izmenjaje, in ves čas dohitevala Aleša in Uršo. Na Nemškem turncu pavza, malica in vpis v knjigo. Zapisala sva se v vrstico z zaporedno številko 111!
Sledilo je spogledovanje po izhodu. A č’va k’r dolgo potegn’t? Ah ne! Za prvič v Steni bo Zimmer-Jahn ta prava odločitev! Na izstopnem raztežaju spet dohitiva Uršo, ki v zaključnem detajlu nekaj protestira. Na vrhu izstopa pa nasmeh, in proti sestopu. Se vidimo spodaj, sta rekla, a ju nisva več dohitela!
Plezal sem z Andražem Lukančičem iz AO Rašica, ki je ta prav prjatu; dol je nesel kr oba štrika in večino železja, ker se mu je zasmilil moj otečeni gleženj! Pa še pivo je plačal pri Aljažu! Kaj naj rečem. Tura za 111 točk !
Triglav, Stena, Kratka nemška
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.
Lepa tura je bila. Urša se je izkazala s plezanjem v vodstvu, tako da sem pol ture igral turista. Andraž in Drago, super sta se izmikala najinim kanonom in pomagala Urši na štantih izbijat kline. Sva bila toliko piva dolžna, da sva raje ušla v dolino 🙂 Ob priliki se seveda oddolživa.
Bi še jaz dodala…se je splačalo zgodaj vstati,res je bila lepa tura, Drago in Andraž pa modela na kvadrat, da imam sedaj še malo več smejalnih gubic okoli ust :-)! Mi je bilo naklonjeno vse, inštruktor, podporna ekipa da ji ni para, lepa skala, razgledi…ah kaj bi še naštevala…če bi iska nebi našla! Hvala vsem trem! in ja se oddolživa.