Oltar, Mali Koritniški Mangart, Vevnica in VDV

Ker se mi gužva v Steni prejšnji teden ni najbolj dopadla, sva s Tadejem poiskala malo manj obiskane konce, kjer ti družbo dela le soplezalec, kak svizec in gams. Tako sva v četrtek plezala v Malem Oltarju. Dostop niti ni tako grozen, kot ga večina opisuje. Do pod stene sva hodila dve uri in pol, plezala pa sva Severni steber (Gros-Manfreda). Super smer z dobro skalo, le kakšen raztežaj ima malo bolj ‘Frančkovo’ oceno. Sestopila sva v Vrata in odštopala nazaj v Martuljek. V soboto je bil prvotni plan Cozzolinijeva zajeda v Malem Koritniškem Mangartu, a ker sta bili pred nama že dve navezi, sva se odločila za Meč. Zanimiva smer, z nekaj orientacijskimi ‘haklci’ in mestoma malo slabšo skalo, drugače pa lepa in strma plezarija vse do vrha stene. Sestop do bivaka in po poti Via della Vita v dolino. Poiščeva ‘prenočišče’, si privoščiva makarone in že je tu nedeljsko jutro. Odločiva se za smer Levi Piussi (Perissutti-Piussi) v severni steni Vevnice. Smer je kar solidno opremljena, preseneti pa naju skala, ki je skozi celo smer odlična. Na vrhu sva oba navdušena nad smerjo, a kaj, ko je treba še v dolino. No, tudi to sva zmogla. Odločiva se za premik v Krmo. Za zadnji dan si izbereva malo krajšo, nogam bolj prijazno smer v Velikem Draškem vrhu – Spominska smer dr.Tomaža Ažmana. No in če je bila skala v Vevnici odlična, potem je tu vrhunska. Smer je res prava lepotica. Klinov pa je v smeri ravno toliko, da orientacija ne dela težav. Fajn ‘vikend’….