Staša je zrihtala spanje, določila smeri za plezanje in smo družno šli v Ojstričine prečkeee. Anže in Staša v Desno, midva z Janezom pa v O-O. Zaradi mene, tudi če bi bilo manj tega prečkarjenja in bi bili “ključni” deli smeri kar eden za drugim naravnost navzgor (ok smer OO pač sledi naravnim prehodom). Vmes je že kazalo, da se bo ulilo, pa je zdržalo. Na Klemenči jami smo se fino najedli, izvedeli, da se v Krofički vrta s Hilti borerčkom in…, nato pa zaspali brez zganjanja romantike (razen čohanja hišnega psa Carja) a-la poslušanja škrebljanja dežja po strehi, heh. Danes pa smo namesto najbolj vitke smreke našli najdebelejši (prsnega premera) macesen.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.