No, pa sva ga…Čopa…če je dostop potekal v tišini, z nekakšnim momljanjem sem ter tja, s čudno težo v trebuhu in živčnim pogledovanjem proti Steni, sva se ob vstopu v Skalaško smer končno sprostila. Dobro ogreta prideva na Gorenjski turnc. Sedaj se plezanje šele začne. Ta težki raztežaji so res dobro opremljeni, prehodi lepi, skala pa vse sorte, od odlična do solidna..je pa treba kr mjčkn pomigat…na vrhu pa veselje in sendvič :)…plezala sva s Tičarjem…
L’pe so nase gore, bravo
…si ne morem kaj, da ne bi bil folš…. 🙂 Čestitam!