Luna sije, kladvo bije,
trudne pozne ure že.
Prjatli prašajo me kam.
Le KAM, luno pa mrk gledat.
In sem se odločil za Mojstrovko, stopnice so narejene, nisva imela psov, ampak sva šla peš. Mraz je že naredil nekaj skorje na zgornjem delu, a ni bilo prehudo, se je dalo spodobno smučati, skozi Vratca so kucli, potem do Vršiča pa enkratno. Mrk je bil komaj viden, a je bil in redko ga opazuješ v snegu na vrhu Mojstrovke. Pod črto tura ena a.
Lepo, romantika. To je uživanje v hribih!