Vipavska bela

V Nedeljo smo s šolo plezanja obiskali Vipavsko belo razpisala se je Ajda:

14. 4. 2013
Nedeljsko jutro se je zbudilo v soncu, jaz pa sem se zbudila petnajst minut pred odhodom v Vipavsko belo, kamor smo bili namenjeni s člani našega tečaja športnega plezanja. Po prihodu na dogovorjeno zbirno mesto odhoda, sem ugotovila, da je bila vsa jutranja naglica odveč, saj smo še dobre pol ure čakali »zamudnike«. Lahko bi že vedela, da poleg izčrpnega plezalnega znanja, teorije o fiziki poškodbah in sploh vsem ta tečaj ponuja tudi udejstvovanje v tistem prav posebnem odnosu do življenja: »sportsko lagani«…
Deset prisotnih in prisebnih nas je odšlo iz Kranja in po desetih urah se nas je deset malo manj prisotnih in prisebnih vrnilo v Kranj, kar pomeni, da je bila akcija uspešna. Za nas začetnike, ki smo si celo življenje utirali poti po enkah, dvojkah, nekateri celo po troojkah, so bile tiste štirice in petice kar v izziv. Stena je bila fina, štriki so zdržali.
Naučili smo se par trikov, ki bi jim lahko rekli, da so kar uporabni, saj smo vadili vpenjanje kompletov in celo vpenjanja vrvi v komplete, prevezovanja na vrhu in podobnih pogruntavščin, ki bodo verjetno prišle zelo prav k našemu vzpenjanju skozi življenje. Naš guru Matej je sicer vsako napeljano smer označil kar z »tam okoli pet«, ampak mislim, da bi tista bledo rumena knjigica, ki ji na platnicah piše nekaj kot »vodnik po plezalnih stenah ali nekajtakega« bolj natančno opredelila smeri, ki smo jih ali pa jih nismo zlezli. Ampak nič zato. Po tem izletu je vsak od nas ovrednoten kot plezalec, ki velja za »tam okoli pet« in s tem vedenjem lahko zdaj »sportsko lagani« čakamo na naslednje plezalne izzive.
Ajda Blatnik

Več slik:
https://www.dropbox.com/sh/nfqelq1zrtabln1/N6fAl76Tz8#/
https://www.dropbox.com/sh/jd2cs8c71feu4of/IFrPhBLlMl#/