Stol

Dan je bil preveč lep, da bi ga zapravili v dolini, zato smo ga raje izkoristili za vzpon na Stol. Od Valvasorjeve koče pa tam nekje do 1900 metrov smo bili boj z vetrom vseh vetrov, pridni so gazili samo do kolen, še bolj pridni (ali poredni, kakor pač vzamete) celo do pasu. Nad dva tisoč metrov nas je pričakala spokojna milina: zimsko sonce in vsega 5 centimetrov snega, za nas snežna nebesa, za turne smučarje oz. njihove smuči skoraj pekel… Uživali smo Aleš, Anita, Luka et moi.