Vremenska napoved kaže super (v noči na nedeljo zjasnitve, nedelja jasno) zato se s Klemenom dogovoriva za plezanje… Realno stanje ob 5.40 v Krmi na parkirišču pa tako, da ob pogledu na meglo in popolnoma zabasano dolino odbrenkava še eno uro v avtu. Ob 7.00 stanje nič boljše ampak greva vseeno pogledat. Čez nekaj več kot uro hoje začneva z iskanjem smeri in v megli jo najdeva s pomočjo dveh plezalcev, ki sta bila že v smeri. S pomočjo zvokov iz stene se orientirava in že sva na vstopu v smer. Vidljivost približno za pol raztežaja naju ni ovirala in tako po slabih šestih urah stopiva na vršne zelene livade, kjer naju celo pozdravi sonček. Smer je lepa in kompaktna, speljana po lepih prehodih. Sam sem imel danes sabo psiho blokado tako, da sem v najtežjem raztežaju malo visel v pasu in potem raje prepustil vodenje Klemenu. Plezarija je ves čas baje zelo izpostavljena, ampak če ne vidiš v poden zaradi megle se s tem ne obremenjuješ (+ za meglo). V drugem raztežaju sem malo krenil iz prave poti in namesto III plezal malo več, ampak razčlemba iz opisa žal ni bila vidna in orientacija je padla (- za meglo). Pravo pot nazaj sva najdla po lepi kompaktni skali in tako potegnila še raztežaj lepe zahtevnejše plezarije izven začrtane smeri. Uglavnm je bil en grd dan kar se vremena tiče, ampak sva se mela pa fajn, pa še vroče ni blo… No v resnic je nohtal 🙂 Glede sestopa pa nimam komentarja… Se vleče kot megla 🙂
Ti ne ostane nč druga, kot da greš še enkrat, da boš vidu kje si sploh plezov 🙂
To pa ja… 🙂