Včasih rabiš počitek, si praviš ne bom, ne bom, ker sm crknjen. No pa pokliče Sašo pa pravi, ti vreme bo zutri za neki kratkega pa če bi šel. Jst pravim ne, ko sm zmatran. Pa pravi, pa še Solčavski dnevi so, pridi vsaj na predavanje. Pa sm poslušu Aljasko pa Patagonijo od Matjaža Dušiča. Wild thing. No v nedelo pa pred dežjem do koče na Loki, pa počas prot steni čez Durce. Se naveževa, Sašo začne, jst sledim, potem se sredi norih plošč menjava. Noro kompaktna plošča, lepše petke še nism plezu. Škoda ker je smer kratka. Knežji kamen še stoji, sam Matjaža ni blo. Direktni izstop pa tudi zelo lep. Včasih je pač bolš se pregrešit pa it. Dans sm pa še bol zjeban, ampak splačalo se pa je. Bit če bolje.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.