Mala Rinka – Vzhodna smer

Ker sva oba začasno samska, sva povabila Špelo, in gasa v skalovje. Noč smo prespali v dolini, jaz z eno, Sebastjan pa kar z tri mačke. Zjutraj pa klasika: jutranja kava, zajtrk, pa navkreber. Smer postreže z vso plezalsko lepoto; dovolj dolga, ne pretežka, skala odlična. Občasno prifrči kak kamen, a kaj čmo, tak je ta svet! O smeri ni kaj dodati že napisanemu. Smer je sicer solidno nabita, a je Sebastjan le dodal dva klina, ki jih pa ni bilo mogoče izbiti. Dobro jih je nabil. Izstopili smo v levo po ploščah. Zračno in enkratno!
ps: V smei sem najdu kos srebrnega nakita 🙂