Sarti in Snorky – Klemenča Peč

Ne vem zakaj sem pristaš jutranjega zgodnjega vstajanja. Morda me je v to navdušil Tine Mihelič, morda samo tisti čudovit občutek ko se voziš po skoraj praznih cestah, ko je tvoja družba divjad in naključni mimoidoči, ki se spravljajo spat po naporni četrtkovi noči. Morda je pa to samo bitka s Špelo, kdo bo prej na dogovorjenem mestu, da ne izpadeš softič:) In tako sva se zjutraj ob 5.45 podala proti Logarski, z namenom, da bova plezala v Klemenči peči. Ko se spustiva čez Črnivec je termometer kazal 0 stopinj celzija, v Solčavi minus 2 ter na v Logarski minus 3. Tako sem najprej imel kratek kurs o slapovih, kje so, kako so težki in kakšni so dostopi. Potem sem ugotovil, da kljub temu, da imam rad mraz, se popolni softič, saj ljudje v Logarski tečejo v kratkih hlačah in se mrazu smejijo v obraz. Zato so pa tako dobri. Midva pa rajši na kavo in počakati sonce, da naju v peči ne bo zeblo. Za pot sva si izbrala spodnjo varianto, ki sva jo malce podaljšala v desno in tako prišla na vstop v smer Sarti iz desne. Smer poteka po ploščah, kjer je potreben dober občutek za gibanje in stopanje po sumljivih stopih. Tudi kakšen kos pade dol a na srečo brez posledic. Sonce je pridobilo na moči in tako sva uživala ter splezala še Snorkya, se ustavila v plezališču in občudovala Iglo. Takšnih dni si resnično ne želiš izpustiti. In prav je tako. Zgodnja ura je pa itak zmaga.