Če velja, da je stavka javnega sektorja koristila širšemu ljudstvu, pa tega ne moreva trditi za najino nekoristno osvajanje Bele peči. Edino korist so namreč imeli le najini prsti, ki so v sredini pomladi še vedno čutili razliko med udobno toplo rokavico in ledeno mrzlo steno. Moder človek bi pred pragom stene hitro obrnil, saj so nama v pozdrav že od daleč mežikale vitke ledene sveče. Mladostniška brezbrižnost pa nama je omogočila, da sva JZ raz splezala, ko so lomski petelini še spali, ko se je zbudil zadnji izmed perjadi, sva bila že na vrhu Bumeranga. V steni sta se nama pridružila še vedno zgodnji Sebastjan in njegova Aleša. Prost dopoldan sva si nesramno drznila izkoristiti Aleš in Špela…
Tebi bi pa še sam Mihelič zavidal besede 🙂