Gran Paradiso 4061m

Na Velikonočni večer sem ob bučanju močnega vetra v koči Vittorio Emanuele II premleval pravilnost odločitve, da smo zaradi slabega vremena namesto Signalkuppe izbrali 500m nižji vrh Gran Paradiso. Mar bi ostal doma, pa se potice nažiral. Zjutraj pa sij lune in lahka sapca; ko smo sopihali proti ledeniku smo se kar režal. Toda sapca se je žal z višino vedno bolj spreminjala v močan veter in kmalu nisem več vedel kaj naj še navlečem nase. Če ti nebi nesl sneg direkt v ksiht, bi človk ob dokaj lahki poti in lepi okolici še clo užival. K nas je na 3800m obsvetu sonce, se mi je pa clo zdel, da je veter mal odjenal. Prehod čež ledenik dokaj enostavem, le mestoma mal leden, tudi ledeniških razpok skoraj ni blo vidt. Čeprov je na vrhu ledenika veter popustil, sm bil spet ves osran, k so oblaki zakril okoliške vrhove. Smučke so zamenjale dereze in po dokaj izpostavljeni lahki plezariji po naloženih skalnih blokih na vrh. Nato pa čisti preobrat, oblaki so izginili, veter pa je zamenjal močan sonce. Smučarija do koče je bla čista pravlica. Po zasluženem piru za 5€, smo se odločili, da se povzpnemo še na cca 200m višje sedlo od koder smo ob prečenju še dveh ledenikov dosegli sosednjo dolino. Prava odločitev nas je nagradila z idilično smuko prav do avta. Ob 2500 višincev pomladanske smučarije sem pa na jutranji vetrič tud kr pozabu.