Bele vode

V petek med lupljenjem novo nabranega in hrustljavo pečenega kostanja nenadoma zazvoni telefon. `A greš z nami v Bele vode plezat ne težke smeri? Pa skala je kompaktna.` Sevesa, super ideja in že čez par ur, točneje ob štirih zjutraj, smo štartali proti Trbižu, Tjaša, Tina, Matej in jaz. Dvourni dostop je hitro minil, polovico tega smo v temi uporabljali čelne svetilke. Ravno v času sončnega vzhoda smo prispeli pod steno vrha Visoka polica [2007m] in se zapodili v smeri Diretissima in desna Diretissima. Za prvo bi se strinjal z napisanim v vodničku, saj je zares veliko rogljev in ušes za varovanje, kvaliteta skale je zares vrhunska, užitek pri plezanju pa traja čez celo smer. Desna smer je nekoliko težja, s čimer smo se vsi strinjali, čeprav je v nekaterih vodničkih opisana kot lažja. Matej se je celo odločil pustiti dva klina na enem delu, kjer smo se vsi lovili. Vsekakor smo bili zadovoljni s preplezanim in lepim dnevom.