Dobre stvari so zmer na koncu. Dostop je kar dolg, čeprav, ko z glavne ceste gledaš, misliš, ah sej to je pa čist bliz – no pa ni :). Na dostopu je bilo na nekaterih izpostavljenih delih še precej šodra, tako da je bilo treba malo pazit. Kar se pa tiče smeri je pa uživaška, skala pa vrhunska – se nič ne maje. Za vmesno varovanje pa večinoma uporabljaš mostičke, okrog katerih navijaš gurtne. Plezal sem z Janezom Svoljškom.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.