Dobrač

Po včerajšnejm rajanju smo se odločili, da krenemo k sosedom čez prelaz Korensko sedlo (ker je ziher veliko snega) na Dobrač (še eden iz kolekcije buškastih hribov, vsaj z ene strani in zanimivo preteklostjo). Skoraj nismo štartali iz Heiligengeista, ker je izgledalo, da ni snega. Potem so me poslali pointervjuvat par prišlekov in so nas prepričali, da je schnee. Gor smo sopihali več kot tri ure in usput naleteli na Radota in M.Černilogarja; Rado nas je celo prepoznal. Razgledi krasni, huette moderna a arhitekturno prijetna za oko, čaj dober, preste tudi; še dobro, da smo bili pozni dolgrede in so šli sankači že domov, smo bili bolj sporščeni pri vijuganju. Nihče iz našega kvarteta (Puwona, ĐonizAmerika, JaNez) se ni skištil.