Tečajnik Janez se je javil, da greva v Zahodno zajedo, pa sva šla. Zjutraj čudno toplo, po vrhovih oblaki, topel veter skozi Luknjo… Eh, greva do vstopa, v eni uri se lahko veliko spremeni…
Zahodna je čudaška. Kar je je, je dobra, ampak je ni veliko. Skala odlična, smer tudi prebrisana… Ampak potem pa ta preklicani izstop. Poln razmnoževalni organ imam tega šodrastega motoviljenja in iskanja prehodov! Od zaključka smeri, pa do začetka tretjega žleba, ta del bom pozabil kolikor hitro se bo dalo. Saj nisem cestar, da bi delal kariero iz peska! Smrdelo je pa kot pri zobarju.
V slogu pravih planinskih romantikov sva računala, da bi vreme zdržalo, da bi mogoče na povratku srečala kakšno kapljo, ko bi bila pa pri avtu, bi se pa ulilo. Dobro sva računala!
Na sestopu sva poskušala gotove smrti rešit skupinico Francozov. Če sva bila uspešna bo pokazala jutrišnja črna kronika.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.