Da bi združili hribe in frikanje smo se Polona, Uroš, Katja in jaz odpravili na prijetno turo do Kocbekovega doma na Korošici. Na poti do koče smo se malo izogibali obleganim potem in v miru nagledali lepih gora in pokrajine. Kaj naj rečem visokogorsko plezališče Korošica je enostavno prima zadeva, smeri za vse okuse. Tako smo se v soboto navajali na skalo “plate”, v nedeljo pa smo splezali eno daljšo Pepi Žbaradorija. Po pol prespani noči na prostem v soboto, smo se že zgodaj zjutraj odpravili na Ojstrico, zasluge za to ima Polona, da nas je motivirala za vstajanje. Vendar smo ji bili na vrhu hvaležni, kajti čakanje na vzhod sonca je bilo idilično.
Po sestopu smo še malo odremali, si nabrali novih moči, odplezali ta svoje:) in se preko Vodotočnika vrnil nazaj na Planino Podvežak in odrinili domov. (fotke pa pridejo kasneje)
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.