Četrtek, pregrešno lep dan, za v službo in faks. Zato sva si ga z Jutro ukradla zase. V Travni dolini sva zavila proti desni, mimo stare lovske bajte in po dolini proti Dovškim vratcam. Mir, le redke sledi pričajo o predhodnikih pred parimi dnevi. Pri Staničevi koči je prijetno toplo z lepim razgledom na zasneženi Triglav. Od tu je samo še pol ure do vrha Vrbanovih špic. Vračala sva se po isti poti. Sneg je bil v osojnih legah suh in kložast, na prisojnih legah pa zmehčan, kar pa naju ni motilo. Prismučala sva do Kovinarske koče, čeprav med žafranom in telohi.
Uživača