Sem premišljeval in premišljeval, če bi ta vrhunski prelomni trenutek v moji alpinistični karieri delil z vami…ampak, kurc gleda, vsi mormo enkrat začet.
Na sončen in topel dan, ko v Vipavi ni pihal več kt 30 km/h, sem uspešno, kot prvi v navezi, premagal smeri Piko, Pika in Jumbo. Dosledno sem upošteval navodila Cefota tečajnikom, da pri plezanju pač ne smeš past, v praksi videl razliko kolk se kot drugi zmeraj švercaš, dodobra ponovil dosedaj naučeno letno tehniko (predvsem prevezovanje; pssst, izpustil samoreševanje), pa še kj bi se najdl. Predvsem je pa važen preskok v psihi in to je bil tud namen te odprave. Ob uživanju pri pogledu navzdol in okol je bil cilj več kot uspešno dosežen.
Gregor, čestitam za vzpon. Cefo je (kot svetal zgled) očitno v zadnji generaciji AŠ podtalno organiziral valilnico mladih bodočih alpinističnih literatov. Še kakšen pesnik nam manjka, da bo v verzih utrinke pisal:-)