Ker čez dan ni časa si ga ukradem ponoči. Pa Sebatu prav tako. Po 11ih urah v službi ob 18ih štart iz Ljubljane. Ob 19ih sva jo že mahala proti Zelenici. Jaz na smučeh, Seba pa peš. Del smučišča je steptan in je super za hodit, do Suhega Rušja pa je zgažena pot tako, da se z dostopom nisva preveč namatrala. Sva bila pa prva v grapi. Lahko rečem, da notri srečaš vse razmere, ki se lahko pojavijo v hribih. Od poetično lepih do morečega plavanja po pršiču. Smučanje iz Suhega Rušja je bila nočna mora saj je snega z višino čedalje manj in je na momente konkretno škrtalo pod dilcami. Je bil pa zato toliko večji užitek vijugat po steptanem delu smučišča.
Ce bi sla en dan prej bi se pa srecal 🙂
A sta šla novega Dead_mana sprobat ?