Včeraj dopoldne sva se z Robijem odločila, da jo po službi ubereva na Storžič. Ob 15ih v avto, 180 km/h iz Ljubljane do Grahovč, tam kupit kline nato pa naprej do doma pod Storžičem. Pot do vstopa se je vlekla kot še nikoli verjetno pa je k temu znatno prispevala neznosna vročina. V Kramarco sva vstopila ob 17ih in po 2 urah in 45 min izplezala na vrh. V spodnjem delu je smer precej krušljiva v zgornjem delu pa se najdejo tudi zelo lepi plezalni deli s kompaktno skalo. Se pa da vse obvozit po lažjem terenu, če se komu ravno ne da plezat. Navezala sva se samo čez par skokov, pa še to bolj zaradi boljšega občutka kot nuje. Na sestupu pa naju je ujela noč tako, da sta čelki prišli še kako prav.
Dobr, dobr. Zdej samo še zgodnje vstajanje potrenirata, pa je to to.
Sej to že znava. Sem bil že ob 6:40 v službi 🙂
To pa ni zgodej…
ja prav pozn pa spet ni 🙂
Za službo že mogoče 🙂
Pozen vstop v smer naju je nagradil s čudovitim sončnim zahodom na vrhu 🙂