Rakova špica, Smer po stebru

Plezala sva v nedeljo z Lukom. V tej divji mešanici “granitnih” poči in rahlega kamnoloma se nama je v zvezi z ocenami iz klasičnih časov porajalo precej filozofskih vprašanj: a sva res tam, kjer mislva, da sva; a so stene zdej bolj navpične kot včasih; slabš sigurn ne plezava, saj mava ja lepšo opremo… Za odgovor sva dobila nekaj romantike nočnega sestopa. Res pester dan z eno napako – na koncu nisva prišla do pira.