Ker je treba takšne proste dneve izkoristit, sem se šel mal preluftat. Namenil sem se na Skuto, ker pa so me rahlo srbeli prsti, sem jih med pristopom popraskal z bombončkom, imenovanim Iglič – Verbic. Lepo, kompaktno, kratko in sladko! Ker sem očitno vstal prezgodaj, sem se podal še na Dolgi hrbet in, ne bodi ga len, na Grintovec. Ker mi je tam zmanjkalo pijače, sem sklenil, da imam zadosti in sem se spustil nazaj na Kokrško sedlo in še pred meglo sestopil do avta. Lepa kondicijska tura, še posebej, če se jo popestri s kakšnim lepim poplezavanjem… Zdej pa južnat 😉
Hudo! Zakon tura! Ta bombonček treba it enkrat od bliže pogledat.