Begunjski vrh

Sem zopet našel sodelavca Romana, in še kolega Dušana Koširja, da smo šli za Cmirom, Dušan do sedla, midva z Romanom pa do vrha Begunjskega vrha. Dol smo odsmučali ob pol devetih. Razmere so bile milo rečeno fenomenalne, boljših si je greh želeti, od vrha pa do gozda.
Fotke nekaj mam. Evo jih. Ta zadnji je slikan z Dovške babe s koče.