Pod kriško steno

Končno en lep vikend. S Sašo sva odšla pod Kriško steno. Na vrhu naju je pričakal mrzel severnik in kolikor se da hitro sva odsmučala v dolino. Smuka je bila vsega po malo. Na vrhu trdo, v sredini nekaj pršiča, spodaj pa se je bilo treba prebijat skozi velik plaz, ki ga je prineslo iz Razorja in na koncu še položna cesta polna sprehajalcev. Ampak bilo je lepo.