Za konec praznikov sva z Jano letela v Savinjski konec. Leskovška planina je bila danes lepa, osamljena in hudo prepišna. Ker sem bolj nov v tistih koncih sem imel željo po podrobnejšem orientiranju, ampak zaradi svinjskega vetra nisem hotel potegnit zemljevida ven. Tako je šlo na star domač način – tjale bi rad prišel, najbližje bo v ravni črti.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.