Odisejada med Pokljuko in Lipanco

Slab začetek, dober konec, pravijo… Najprej odkopavanje nasedlega avta, čemur je sledila ugotovitev, da se buci za board grejejo doma in da je ena čelka spustila dušo. Nato še pomoč pri odkopavanju drugega avta, s čimer so se stvari zečele odvijati na bolje z rešiteljicami v obliki krpelj (hvala Rok&co). Za tem pa 2,5 urni sprehod do Lipance v soju čelne svetilke. Drug dan gaženje proti Mrežcam do 1/3, nato potapljanje v pršiču čez kolena in ponovitev vzpona na bližnjo ramo nad kočo (ki je sicer skalna, a trenutno pod 2,5 m debelo snežno odejo ni ne duha ne sluha o skalah). Lepo in belooo.