Rogljica – Steber

V četrtek jaz vztrajam, da greva maksimalno štirico (softič). No, na koncu pa le prevlada Radotova petica. Rogljica?!… Se že zvečer doma tresem, ko berem opis smeri! V torek zjutraj pod steno že psihira, se tresem, ampak trma dela svoje. Klinc, bom pa že nekak. Rado suvereno leze naprej, jaz pa za njim. Tko pokonc, zahtevne in še kaj pa še nisem lezu! No ja, k sva bla pa dol, je sem bil pa zares vesel! 🙂