Planjava-Sobotna

Medtem, ko sta se Anže in Pero napadla v meglo zavitega Humarja in Škarjo, sva nekaj metrov stran z Boštjanom v redkih trenutkih boljše vidljivosti poiskala vstop v sobotno. Potem sva pojedla ves pršut in čokolado, da sva si opomogla od napornega pristopa (dvakrat zalutala) in čakala, čakala na boljše razmere… in jih celo dočakala, tako sva bila (zahvaljujoč vstajanju ob 5h) ob 3h popoldne že na drugem štantu. 3 kaplje dežja pa so bila zadostna motivacija da sva super pospešila na vrh te super smeri!