Ne morem kaj, da se ne bi še sam malo pohvalil. Le ni vsak dan tak praznik…
Zaradi mojstra Matevža velike želje po vzponih in moje radovednosti sva pristala v Novem vrhu. Dobrodošlica je mejila na osladno in le veter je vse skupaj obvaroval pred kičem.
Ob takem ozadju so tudi želje narasle. Za zajtrk je mojster naročil VI+, kosila sva VI-, za večerjo pa – da ne bi obležala v želodcu – IV+. Po takem nažiranju sem za nekaj časa poln, res pa je, da je veliki sitosti doslej vedno sledila še večja lakota. Naj vendar že pade sneg, da bodo obroki spet skromnejši!
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.