Ojstrica – Herle – Vršnik

Včeraj sva z Mihom doživela posebno pustolovščino. Zjutraj sva naskočila na oko kopno in deloma vlažno steno. No, z vlago sva se hitro sprijaznila, pa zato s snegom manj. Do prečke je šlo brez večjih težav, čez prečko tudi (jaz prosto, Miha preprosto). Nato pa se je začela kalvarija čez sicer lahke mokre plošče, prekinjene s policami, polnimi snega. Vse skupaj pa je začinil še kar precejšen mraz, ki je poskrbel za otrple prste na rokah in (avgusta!!!) ozebline na nogah! Kljub vsemu pa je smer zelo lepa in slikovita.