Po sobotnem ogrevanju sva v nedeljo z Mihom naskočila Igličevo. V soboto so bile v njej štiri naveze, v nedeljo sta bile tudi dve pred nama. Posvarili so naju, da je orientacija lahko malo težavna, zato sva bila pazljiva. Na koncu sva skombinirala nekaj klasične Igličeve, dve desni varianti (spet ena nihajna prečka), za konec pa sva našla svoj izstop (namenoma), ki ga v čast doživetju imenujeva “izstopna varianta Zupin-Ceferin” (ako že nima drugega imena), pripelje pa čisto na vrh (kot se za smer tudi spodobi).
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.