V petek sva se z Robijem odločila, da greva pogledat Viktorjeve smeri v Zapotoškem vrhu. Po treh urah pristopa ( zadnje pol ure je že kar fajn nohtalo, snega je bilo kakšen meter ), sva se spustila na Trentarsko stran, kjer pa je bila slika čisto druga. Zvlečeva nase vso opremo, začneva plezat, nakar se nad naju zgrnejo črni oblaki, sneg je začel padati kot, da je čakal na naju, nakar sva izvedla zlo hiter spust po vrvi in jo dobesedno ucvrla v dolino. Seveda naju je sneg, nato pa dež spremljal vso pot do avta. Ja, prov fajn je blo 🙂
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.