Struška

Glede na lepo vreme in (ne)nevarnost plazov, sem si za cilj izbral Struško. V pršič sem zagazil nad Javorniškim rovtom in o predhodnikih ni bilo ne duha ne sluha. Nad Belsko planino je zaradi večdnevnega vetra nastala že precej čvrsta skorja. Na vrhu so me pozdravili mogočni vršaci – od Grossglocknerja preko Triglava in Snežnika do Pece – in ledeno mrzel veter. Zato sem kmalu odsmučal po kompaktni skorji, ko pa sem se z grebena spustil proti Pustemu rovtu, so smuči zaplavale v pol metra debeli plasti puhca. Malce sem se še razgledal naokoli, nato pa vriskajoč odvijugal do avta. Fenomenalno!!!