Po enem tednu sva s Kecotom spet okoli pol petih zapustila parkirišče v Vratih in se v veliko bolj svežem jutru (8°C) kot pred tednom odpravila proti Luknji pod Tržaško smer. Sama smer je sicer lepa, a nekoliko posebna, saj ima zelo raznoliko skalo (od čvrste, zbite, sprane in zglajene do razčljenjene, na čase krušljive, od sive, bele do rdeče, sem in tja tudi zelene in sluzaste…). Ponuja raznoliko plezanje med kamini in stmimi platmi v lepi naklonini. Sam izstop je pa kar veličasten, saj se prestopaš dvesto metrov proti desni po ozki polički 500m nad melišči pod Steno.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.