Vzpon na Dom smo pričeli v sredo 28.7.2004 iz kampa v Randi, ki se nahaja na višini 1430m. V štirih urah smo dosegli kočo Domhute na višini 2940 m. Pot do koče je bila kopna, tako da je možno za ta del uporabljati lažjo obutev. V koči smo prespali in nadaljevali vzpon naslednji dan ob 3.30. Koča je bila polna, tako da smo brez rezervacije komaj dobili prenočišče.
Od koče do vrha Doma (4545 m) ti Goedeke-jev vodniček napove 5 do 7 ur vzpenjanja. Po začetnem vzponu čez ledeniško moreno takoj nad kočo stopimo na ledenik Festigletscher, ki je dolg približno 3 km. Ledeniku sledimo do skalne zapore na višini 3600 m, pri čemer je potrebno prečiti več manjših razpok. Skalna zapora predstavlja dobrih 100 m plezanja II-III stopnje, pri čemer so težja mesta zavarovana s fiksnimi vrvmi. Po krajšem sestopu s škrbine pridemo na sedlo Festijoch (3723 m), kjer se prične smer po SZ grebenu – Festigrat. Najzahtevnejši del ture je prva polovica smeri, ki predstavlja do 55° strmo ledno pobočje. Pri tem delu vzpona smo bili navezani in uporabljali ledne vijake. Do vrha nato sledimo nekoliko položnejšemu snežnemu grebenu. Ves čas vzpona smo hodili v brezvetrju, v povsem jasnem in hladnem vremenu.
Na vrh (4545m) smo prispeli ob občutnem pomanjkanju sape in brezhibnem razgledu ob enajsti uri, torej smo za vzpon potrebovali približno 8 ur. Nato je sledil sestop po normalki po severnem pobočju ponovno do Festijoch-a. Zaradi močnega sonca in delne dehidracije smo bili malo omotični, tako da smo imeli kar nekaj težav, da smo sestopili po dvojki do ledenika, potem pa smo jo urno vžgali do koče.
Po pločevinki piva smo ugotovili, da smo kljub izmučenosti še vedno sposobni sestopiti v dolino, kar smo tudi storili. Ob 19.00 smo pričeli postavljati šotor v kampu in s tem končali naš vzpon na Dom.
Ocena vzpona: Festigrat; PD+,55°/45°; 800 m
Udeleženci: Rado Dražumerič, Boštjan Jeraj, Borut Janša
Borut Janša
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.